V zadnjih nekaj mesecih javnost in predvsem levico vse bolj “razburjajo” slovenski veleposlaniki, ki za prepoznavnost države ob predaji poverilnih pisem oblečejo narodno nošo. Sprva je bilo slišati ogromno kritik na račun veleposlanice v Romuniji, ko je ob predaji pisem oblekla narodno nošo. Številni levičarji so omenjeno gesto spoštovanja lastne kulture označili za sramoto in na račun tega zakuhali pravo afero. Tokrat se podobno norčujejo tudi iz veleposlanika v Bosni in Hercegovini, ki je prav tako oblekel narodno nošo. Medtem ko se na eni strani levica sramuje narodne oprave, pa zunanji minister Anže Logar meni, da gre v tem primeru “za zdravo domoljubje”.
Slovenska veleposlanica v Romuniji Lea Stančič je 14. aprila prevzela tudi nerezidenčno mesto veleposlanice v Republiki Moldaviji. Ob tej priložnosti navadno poteka tudi sprejem pri predsedniku države ter vodji državne diplomacije. V javnosti še vedno odmeva aprilsko dogajanje, ko je veleposlanica predala poverilna pisma v tipični narodni noši. Levičarski mediji so to dejanje tudi skrbno pograbili in dejali, da je Staničičeva zaradi nošenja narodne noše požela nemalo posmeha in začudenja. Po drugi strani pa minister za zunanje zadeve Anže Logar meni, da gre v tem primeru “za zdravo domoljubje”. “Zdrav patriotizem in svetovljanstvo sta dve plati iste medalje, dve strani dobrega diplomata,” je poudaril Logar.
Dogodek bi šel mimo povsem neopažen, če slovenska veleposlanica ne bi prišla v narodni noši. Ter s tem razjezila predvsem levi del Twitterja na čelu s poslancem Levice, Boštjanom Koražijo. Sicer pa je nošnja narodne noše, ki v tujini poleg ostalih znakov predstavlja našo državo in kulturo. V diplomatskem protokolu je povsem sprejemljivo predati poverilna pisma v narodnih nošah. “Povejte prosim našim skrajnežem na levi, da če se sramujejo sebe, naj tega ne preslikajo na cel narod. Meni je ta običaj prav všeč,” so se kritično odzvali na Twitterju in objavili številne primere nošenja narodne noše med tujimi veleposlaniki.
Lahko bi bil čisto običajen diplomatski dogodek. Vendar je povsem rutinska predaja poverilnih pisem, ki jih je slovenska veleposlanica v Romuniji in Moldaviji predala predsednici republike Moldavije Maii Sandu, prerasla na račun levičarjev v eno večjih “afer” na Twitterju. “Toliko posmeha, kot smo ga bili deležni Slovenci zaradi njegove oprave že dolgo nisem videl,” se je na Twitterju odzval vplivnež, ki običajno pohvali samo svoje sponzorje Roni Kordiš. Slednji pa sicer v svoji objavi priznava, da protokol dovoljuje takšno opravo na takšnih protokolarnih dogodkih, obstajajo pa tudi pravila glede nošnje klobuka.
Tudi veleposlanik Damijan Sedar se je v Bosni odločil za narodno nošo
Enako kot je to storila Staničičeva, je storil tudi veleposlanik v Bosni in Hercegovini Damijan Sedar. Predsedujočemu tričlanskemu predsedstvu BiH Miloradu Dodiku je predal poverilnice, pri čemer je namesto obleke s kravato prav tako izbral narodno nošo. Ob tem je zatrdil, da je uradna Ljubljana velika zagovornica napredovanja BiH na njeni poti v EU ter si bo še naprej prizadevala za pospešitev širitve unije na Zahodni Balkan
Začetek fenomena slovenske narodne noše sodi v čas pojava taborskih gibanj in slovenske nacionalne države. Svoj višek je nošnja narodnih noš dosegla že pred prvo svetovno vojno, zlasti po drugi pa je ta fenomen pričel drseti v pozabo. Kljub temu so narodne noše ostale kot eden ključnih nacionalnih simbolov, ne le v osrednjem delu Slovenije, temveč tudi v drugih pokrajinah. Podobno vlogo so ohranile tudi v številnih drugih evropskih deželah.
Narodna noša je nekaj povsem običajnega in povečuje status ob sprejemih
Narodne noše pogosto oblečejo diplomati, med katerimi velja, da je njen status ob različnih sprejemih povsem enakovreden poslovni obleki, oziroma celo višji. Pred leti je denimo v Libiji še avstrijska veleposlanica na uradnem dogodku nosila nošo, kjer niti ni šlo za predajo pisem, ampak obisk zunanjega ministra. “Res po celem svetu se to dela, tudi v naši soseščini,” so še poudarili na Twitterju. Najpogosteje je v narodni noši mogoče zaslediti avstrijske in nemške politike ter diplomate.
Sara Rančigaj
